7.
|
8.
|
9.
|
10.
|
11.
|
12.
|
Skrilje se ponašajo z izredno staro zgodovino. Omenjene so že pred skoraj tisočletjem, s čimer se lahko pohvalijo le redki kraji. Kaj šele s celo vrsto tako starih omemb: v letih 1063, 1086, 1177 in 1185!
Seveda pa je pomen besede Skrilje širši od današnjega, saj je bil takrat tudi Stomaž del Skrilj. Tako kot za Stomaž se je tudi za Skrilje včasih namesto začetnice S uporabljala začetnica Š. Ime Skrilje je nastalo zaradi skrilastih tal. V okolici je veliko laporja, na Zdeščah, kjer je bilo prvo naselje, pa je lomljiv kamen. Ohranjena je ustna legenda, ki jo je povedala Ana Zgonik (zapisana v knjigi Skrilje in Skriljani), da se je v Skrilje najprej naselila družina s štirimi otroki. Prišli so s konjem in kočijo. Odstranili so kamenje in pod njimi našli plodno zemljo. Počasi so se jim pridružili še drugi naseljenci in skupaj so nabrali toliko kamenja, da je nastala gora Čaven.
Kot bomo videli kasneje, je zaradi Skrlanov nastal tudi priimek Skerlin, ki se je verjetno spremenil v Škerl.
Vas leži na tektonski plošči, ki jo pokriva različno debela plast zemlje. Te plasti so izrazito vidne v potočnih strugah, kjer je voda odnesla zemljo in je na površju siva kamnina, kot bi nekdo strugo zabetoniral. Poleg kamna je bil pri gradnji hiš pomemben tudi les in pozneje opeka, ki je nadomestila kamnito strešno kritino. Danes v vasi žal ne najdemo niti ene kamnite strehe več.
Višji sloji skrilavca so nepropustni, pretežno laporni, zato se lahko sečejo v kamnite plošče in bloke, zelo primerne za gradnjo hiš. Kamni so namreč precej ravni in razmeroma tanki oziroma lahki. Prav zato so porabili manj malte in zidovi niso tako vpijali vlage.
Skrilavec je zelo primeren tudi za osle in brusne kamne. Tradicija izdelave osel, s katerimi se brusijo kose, sega daleč v zgodovino, vse do prazgodovine, ko so ljudje začeli izdelovati prva rezila. Tehnologija se vse do danes skorajda ni spremenila. Obrt za izdelavo osel je bila v Skriljah živa vse do leta 2003 (Stomažan Stanislav Rovtar).
Prva omemba daljnega leta 1063
Skrilje so bile prvič omenjene leta 1063 (ali 1064), nato leta 1086, 1177 in 1185. Za primerjavo: Ljubljana je bila prvič omenjena leta 1146, središče Vipavske, Sv. Križ (danes preimenovan v Vipavski križ), pa okoli leta 1200.
V Skriljah so slovesno praznovali 900. obletnico prve omembe vasi in postavili spomenik z letnico 1086. Do nedavnega je namreč veljalo, da je bil kraj prvič omenjen leta 1086. Odkritje je sicer prvič objavil zgodovinar dr. Gerald Gaenser leta 1994 v avstrijski zgodovinski reviji, slovenski zgodovinarji pa so ga objavili nekaj let kasneje.
Vdova je podarila Skrilje duhovnikom
Kaj se je takrat zgodilo? Ko je plemenita Hedvika iz Moša pri Gorici ovdovela po možu, je za svoj dušni blagor podarila oglejskemu kapitlju »villam Scrilach«, v prevodu vas Skrilje. Šlo je za posest grofa Hermana pl. Eppensteinskega, kot pravi vir »z vsemi gorami in dolinami, vodami in mlini, pašniki, lovom in ribolovom«. To se je zgodilo 14. maja 1063 ali leto kasneje.
Kaj pomeni kapitelj? Kapitelj je zbor kanonikov, uglednih duhovnikov, škofovih svetovalcev, ki živijo in delujejo v skupnosti ob katedralni cerkvi. Običajno gre za 12 kanonikov, ki so bili nekoč izvedenci za cerkveno ali kanonsko pravo. Kanoniki so imeli v lasti premoženje, s katerim so upravljali kot zemljiški gospodje.
Kanoniki dobijo še cerkev
Temu dogodku sledi druga omemba Skrilj. Leta 1086 je oglejski patriarh Friderik I. svojim kanonikom predal še skrivsko cerkev. Strokovno se temu reče darovnica. Pomeni, da je kanonikom podelil desetino, to je pravico pobiranja desetega dela pridelka. Skrivska cerkev je bila zgrajena že okoli leta 1000, kot ena prvih lastniških cerkva na Vipavskem. Najprej je bila posvečena sv. Mohorju in Fortunatu, nato sv. Donatu, danes pa sv. Marjeti. Mohor in Fortunat sta znana oglejska svetnika, ki naj bi pokristjanjevala naše kraje že v prvih desetletjih po Kristusovi smrti. Za sv. Donata pa ni povsem jasno, ali so v Skriljah častili diakona mučenca Donata iz Panonije ali škofa mučenca Donata iz Arezza. Verjetneje sicer gre za prvega, ki ga častijo v Čedadu (šagra 21. avgusta).
Papež piše o Skriljah
Tretja omemba je iz leta 1177, ko papež Aleksander III. piše oglejskemu patriarhu, katerega ministerial naj bi si prilastil 20 kmetij v Skriljah (»Scrilac«). Papež ukazuje, da mora patriarh skrivske kmetije vrniti kapitlju iz Čedada. To pomeni, da lastniki Skrilj niso bili več oglejski, marveč čedajski kanoniki. Papež Aleksander (1100–1181) je sicer precej znamenit mož. V svojem času se je boril s cesarjem in kar štirimi protipapeži. Sklical je koncil, ki je obsodil podkupovanje in obresti. Za Slovence je pomemben, ker je ponovno vzpostavil škofijo Koper (1177) in posredoval, da je nastala v Jurkloštru prva kartuzija v Sloveniji in takratnem celotnem nemškem cesarstvu (ok. 1170).
Vas pa se omenja še enkrat leta 1185 (»Scrilaci«). Neki Bertold iz Ibane je zemljišče pri Potočah, »na meji med Skriljami in Vipavo«, daroval čedajskim kanonikom.
Skrilje so bile sedež župnije
Leta 1296 se v papeškem desetinskem seznamu pojavi zapis »vicarius de Scrillaco«. To pomeni, da so Skrilje imele svojega duhovnika, vikarja. Vikariat se je razvil iz vipavske pražupnije. Pod ta vikariat, ki je bil v lasti oglejskega kapitlja, sta takrat spadala celo Sv. Križ (danes Vipavski) in Dobravlje.
Z nastankom župnije Kamnje, ki se je odcepila od vipavske pražupnije, so tudi Skrilje prišle pod Kamnje. Kamenjski župnik Florijan se omenja leta 1399. A sedež kamenjske župnije takrat ni bil v Kamnjah, ampak v Skriljah. To izvemo iz pritožbe kamenjskega mašnika Nikolaja, ki jo je leta 1401 napisal zoper skrivskega župnika Jurija in njegovega vikarja Petra. Duhovnika naj bi si prilaščala desetine, ki bi morale iti v Kamnje.
Skrilje so bile torej središče župnije Kamnje! V Kamnjah je bil takrat le duhovni pomočnik, mašnik. Šele leta 1466 najdemo prvi dokaz, da je bil sedež župnije prestavljen k sv. Mihaelu v Kamnje.
Prvi znani Skrlani
Župnik Jurij in vikar Peter sta verjetno tudi po rodu Skrlana, saj so se v tistih časih duhovniki priučili svoje službe kar pri domačem župniku in po posvečenju tam tudi opravljali svoj poklic. Župnik Jurij se je rodil že pred letom 1380, vikar Peter pa verjetno nekaj let za njim.
V prvih urbarjih je zabeleženih precej Skrlanov, a ne moremo natančno vedeti, ali ne gre morebiti za Stomažane ali Dobravce. Leta 1507 najdemo v goriškem urbarju knežjega biriča Hilarija Valiča in Ruperta Vogrina ter mlinarja Primoža Vrčona. Slednji pa je bil mogoče iz Dobravelj, mogoče mlinar na Vrnivcu (Kozja para). Čeprav danes priimek Vrčon velja za dobravskega, izvorno mogoče sploh ni bil dobravski, ampak skrivski ali celo stomaški.
Leta 1530 je v Skriljah (ali pri Stomažih) živel Pavel Rosič (mogoče Rožič?), ki je obdeloval pustoto. Ker gre za opuščeno ali na novo izkrčeno zemljo, je tri leta plačeval le polovico davka. Koliko je to znašalo? Velikokrat je to bila ena kokoš letno. Leta 1507 najdemo še štiri podložnike goriškega gospostva s priimkom Rustja. Vsi našteti verjetno izvirajo iz Ruštov, žal pa dokazov še nimamo. Matičnih knjig iz tistega obdobja ni. Vsekakor sta bila Skrlana Gregor in Štefan Rustja (priimek so zapisali Rusty). Gotovo je bil takrat Skrlan tudi Simon, ki so mu namesto priimka napisali kar Skrlan (Symon Skerlin).
Tu so še Skrlani ali Stomažani: Anton Novak (Thonich Nawackh), Ambrož Beham, Primož Vucelj (Primus Wuzcel), Ivan Perkič, Klemen Bariglas, Gregor Kukovič (Khuckhawicz), Luka Pirjevec (Piriowicz), Janez Jurkič (Jurckhitsch), Tomaž Kubec (Kubecz), Lovrenc Sarko (Lawre Sarckho), Jurij Srebrnič, Jurij Skuber, Luka Golja (Gola), Boštjan Ocvirk (Bastian Oczwirickh), Štefan in Marjan Fafojčič (Steffann Phafolczitsch, Marin Phaffoyczitsch) in Miklavž Bizjak (Miclav Wesziackh).
Kulturni razmah
19. stoletje je pod Čaven prineslo narodno prebujo. Ljudje so gojili kulturo in razvijali gospodarstvo, kljub težavnim politično-gospodarskim razmeram, ki so silile ljudi v izseljevanje. V vasi je leta 1900 delovala Hranilnica in posojilnica. Skupaj s Stomažani so bili zelo dejavni tudi v Slovenskem katoliškem izobraževalnem društvu v Kamnjah. V njegovem okviru sta bila pevski zbor in skupina tamburašev. Pred prvo svetovno vojno so bile v vasi tri trgovine in dve gostilni. »Batejge« so bile: Krnejlovi (Rušti), Žerjavkni (Bajči) in Piskarjevi (Valiči). Slednji so imeli tudi eno od dveh gostiln. V Valičih na Kislem hribu je bila gostilna pri Paliskavih. Tam so imeli tudi sobe s prenočišči. V vas so kot turisti hodili večinoma meščani iz Trsta. Več kot dvestoletna murva pred hišo je bila posebnost, saj so na njej postavili oder za godce. Glasba z murve je bila magnet za obiskovalce, ki so se zelo radi po taktih poskočnic zavrteli na dvorišču pred gostilno.
Zelo stare matične knjige
Skrlani se lahko pohvalijo ne le, da živijo v kraju, ki je bil v slovenskem merilu med prvimi omenjenimi, ampak tudi, da imajo matične knjige med najstarejšimi v Sloveniji. Kamenjska župnija ima namreč matične knjige že od leta 1627 dalje. V maticah so Skrilje prvič omenjene leta 1635, ko sta kot botra zapisana Peter in Doroteja Valič. Zakonca sta bila rojena okoli leta 1610. Prva dokumentirana rojstvo in krst v Skriljah pa sta se zgodila decembra 1636, ko je Martinu Rustji žena Sholastika povila malo Lucijo.
Mnogi Skrlani imajo svoje rodovnike raziskane vse do teh prvih vpisov, ki še zdaleč niso popolni. Največ zaslug za to ima Pavel Peter Bratina, ki je prepisal prvi dve krstni knjigi, da lahko danes veliko lažje iščemo posebne podatke o prvih znanih Skrlanih.
Število ljudi skozi čas
Število prebivalstva v Skriljah se je precej spreminjalo. Če se ne bi izseljevali, bi bilo danes Skrlanov gotovo precej več kot tisoč. Rast so konec 19. stoletja upočasnile selitve v večja mesta in v Ameriko. Glavna vzroka sta bila dva: revščina in pomanjkanje zemlje. Odhajali so mladi in velikokrat najbolj podjetni in pogumni.
Tik pred prvo svetovno vojno je število doseglo rekord, 487 prebivalcev. Potem je prišla vojna, nato fašizem in gospodarska kriza. Čeprav je večina družin imela več kot pet otrok, je število začelo padati. Ljudje so se selili v Trst, Ameriko, Argentino, Avstralijo in kraljevino Jugoslavijo. Svoje je naredila tudi druga svetovna vojna. Po vojni pa so novi časi prinesli nove vrednote in nove razmere. Število otrok in posledično prebivalcev je začelo naglo padati. Izseljevanje je bilo usmerjeno predvsem v mesta, večinoma slovenska, nekaj pa tudi v tujino.
Najnižja in prelomna točka pri številu Skrlanov je bila leta 1991, ko jih je bilo samo 248. Zadnjega četrt stoletja se je trend obrnil v pozitivno smer. Zaradi boljših prometnih povezav, kakovostnejšega življenja in čistejšega okolja je število doseglo 310, kar je toliko kot pred pol stoletja. Tudi razmerje po spolu daje zelo uravnoteženo sliko, saj je moških 158, žensk pa 152. Otrok do štirinajstega leta starosti je 59 (19 odstotkov), kar pomeni, da je skoraj vsak peti Skrlan otrok. To je spodbuden podatek, saj je slovensko povprečje precej nižje: otrok je le 15 odstotkov, v ajdovski občini 16 odstotkov.
1200 ok. 150
1869 448
1880 444
1890 432
1900 456
1910 487
1931 415
1948 381
1953 363
1961 368
1971 309
1981 292
1991 248
2002 257
2011 307
2017 310
Seveda pa je pomen besede Skrilje širši od današnjega, saj je bil takrat tudi Stomaž del Skrilj. Tako kot za Stomaž se je tudi za Skrilje včasih namesto začetnice S uporabljala začetnica Š. Ime Skrilje je nastalo zaradi skrilastih tal. V okolici je veliko laporja, na Zdeščah, kjer je bilo prvo naselje, pa je lomljiv kamen. Ohranjena je ustna legenda, ki jo je povedala Ana Zgonik (zapisana v knjigi Skrilje in Skriljani), da se je v Skrilje najprej naselila družina s štirimi otroki. Prišli so s konjem in kočijo. Odstranili so kamenje in pod njimi našli plodno zemljo. Počasi so se jim pridružili še drugi naseljenci in skupaj so nabrali toliko kamenja, da je nastala gora Čaven.
Kot bomo videli kasneje, je zaradi Skrlanov nastal tudi priimek Skerlin, ki se je verjetno spremenil v Škerl.
Vas leži na tektonski plošči, ki jo pokriva različno debela plast zemlje. Te plasti so izrazito vidne v potočnih strugah, kjer je voda odnesla zemljo in je na površju siva kamnina, kot bi nekdo strugo zabetoniral. Poleg kamna je bil pri gradnji hiš pomemben tudi les in pozneje opeka, ki je nadomestila kamnito strešno kritino. Danes v vasi žal ne najdemo niti ene kamnite strehe več.
Višji sloji skrilavca so nepropustni, pretežno laporni, zato se lahko sečejo v kamnite plošče in bloke, zelo primerne za gradnjo hiš. Kamni so namreč precej ravni in razmeroma tanki oziroma lahki. Prav zato so porabili manj malte in zidovi niso tako vpijali vlage.
Skrilavec je zelo primeren tudi za osle in brusne kamne. Tradicija izdelave osel, s katerimi se brusijo kose, sega daleč v zgodovino, vse do prazgodovine, ko so ljudje začeli izdelovati prva rezila. Tehnologija se vse do danes skorajda ni spremenila. Obrt za izdelavo osel je bila v Skriljah živa vse do leta 2003 (Stomažan Stanislav Rovtar).
Prva omemba daljnega leta 1063
Skrilje so bile prvič omenjene leta 1063 (ali 1064), nato leta 1086, 1177 in 1185. Za primerjavo: Ljubljana je bila prvič omenjena leta 1146, središče Vipavske, Sv. Križ (danes preimenovan v Vipavski križ), pa okoli leta 1200.
V Skriljah so slovesno praznovali 900. obletnico prve omembe vasi in postavili spomenik z letnico 1086. Do nedavnega je namreč veljalo, da je bil kraj prvič omenjen leta 1086. Odkritje je sicer prvič objavil zgodovinar dr. Gerald Gaenser leta 1994 v avstrijski zgodovinski reviji, slovenski zgodovinarji pa so ga objavili nekaj let kasneje.
Vdova je podarila Skrilje duhovnikom
Kaj se je takrat zgodilo? Ko je plemenita Hedvika iz Moša pri Gorici ovdovela po možu, je za svoj dušni blagor podarila oglejskemu kapitlju »villam Scrilach«, v prevodu vas Skrilje. Šlo je za posest grofa Hermana pl. Eppensteinskega, kot pravi vir »z vsemi gorami in dolinami, vodami in mlini, pašniki, lovom in ribolovom«. To se je zgodilo 14. maja 1063 ali leto kasneje.
Kaj pomeni kapitelj? Kapitelj je zbor kanonikov, uglednih duhovnikov, škofovih svetovalcev, ki živijo in delujejo v skupnosti ob katedralni cerkvi. Običajno gre za 12 kanonikov, ki so bili nekoč izvedenci za cerkveno ali kanonsko pravo. Kanoniki so imeli v lasti premoženje, s katerim so upravljali kot zemljiški gospodje.
Kanoniki dobijo še cerkev
Temu dogodku sledi druga omemba Skrilj. Leta 1086 je oglejski patriarh Friderik I. svojim kanonikom predal še skrivsko cerkev. Strokovno se temu reče darovnica. Pomeni, da je kanonikom podelil desetino, to je pravico pobiranja desetega dela pridelka. Skrivska cerkev je bila zgrajena že okoli leta 1000, kot ena prvih lastniških cerkva na Vipavskem. Najprej je bila posvečena sv. Mohorju in Fortunatu, nato sv. Donatu, danes pa sv. Marjeti. Mohor in Fortunat sta znana oglejska svetnika, ki naj bi pokristjanjevala naše kraje že v prvih desetletjih po Kristusovi smrti. Za sv. Donata pa ni povsem jasno, ali so v Skriljah častili diakona mučenca Donata iz Panonije ali škofa mučenca Donata iz Arezza. Verjetneje sicer gre za prvega, ki ga častijo v Čedadu (šagra 21. avgusta).
Papež piše o Skriljah
Tretja omemba je iz leta 1177, ko papež Aleksander III. piše oglejskemu patriarhu, katerega ministerial naj bi si prilastil 20 kmetij v Skriljah (»Scrilac«). Papež ukazuje, da mora patriarh skrivske kmetije vrniti kapitlju iz Čedada. To pomeni, da lastniki Skrilj niso bili več oglejski, marveč čedajski kanoniki. Papež Aleksander (1100–1181) je sicer precej znamenit mož. V svojem času se je boril s cesarjem in kar štirimi protipapeži. Sklical je koncil, ki je obsodil podkupovanje in obresti. Za Slovence je pomemben, ker je ponovno vzpostavil škofijo Koper (1177) in posredoval, da je nastala v Jurkloštru prva kartuzija v Sloveniji in takratnem celotnem nemškem cesarstvu (ok. 1170).
Vas pa se omenja še enkrat leta 1185 (»Scrilaci«). Neki Bertold iz Ibane je zemljišče pri Potočah, »na meji med Skriljami in Vipavo«, daroval čedajskim kanonikom.
Skrilje so bile sedež župnije
Leta 1296 se v papeškem desetinskem seznamu pojavi zapis »vicarius de Scrillaco«. To pomeni, da so Skrilje imele svojega duhovnika, vikarja. Vikariat se je razvil iz vipavske pražupnije. Pod ta vikariat, ki je bil v lasti oglejskega kapitlja, sta takrat spadala celo Sv. Križ (danes Vipavski) in Dobravlje.
Z nastankom župnije Kamnje, ki se je odcepila od vipavske pražupnije, so tudi Skrilje prišle pod Kamnje. Kamenjski župnik Florijan se omenja leta 1399. A sedež kamenjske župnije takrat ni bil v Kamnjah, ampak v Skriljah. To izvemo iz pritožbe kamenjskega mašnika Nikolaja, ki jo je leta 1401 napisal zoper skrivskega župnika Jurija in njegovega vikarja Petra. Duhovnika naj bi si prilaščala desetine, ki bi morale iti v Kamnje.
Skrilje so bile torej središče župnije Kamnje! V Kamnjah je bil takrat le duhovni pomočnik, mašnik. Šele leta 1466 najdemo prvi dokaz, da je bil sedež župnije prestavljen k sv. Mihaelu v Kamnje.
Prvi znani Skrlani
Župnik Jurij in vikar Peter sta verjetno tudi po rodu Skrlana, saj so se v tistih časih duhovniki priučili svoje službe kar pri domačem župniku in po posvečenju tam tudi opravljali svoj poklic. Župnik Jurij se je rodil že pred letom 1380, vikar Peter pa verjetno nekaj let za njim.
V prvih urbarjih je zabeleženih precej Skrlanov, a ne moremo natančno vedeti, ali ne gre morebiti za Stomažane ali Dobravce. Leta 1507 najdemo v goriškem urbarju knežjega biriča Hilarija Valiča in Ruperta Vogrina ter mlinarja Primoža Vrčona. Slednji pa je bil mogoče iz Dobravelj, mogoče mlinar na Vrnivcu (Kozja para). Čeprav danes priimek Vrčon velja za dobravskega, izvorno mogoče sploh ni bil dobravski, ampak skrivski ali celo stomaški.
Leta 1530 je v Skriljah (ali pri Stomažih) živel Pavel Rosič (mogoče Rožič?), ki je obdeloval pustoto. Ker gre za opuščeno ali na novo izkrčeno zemljo, je tri leta plačeval le polovico davka. Koliko je to znašalo? Velikokrat je to bila ena kokoš letno. Leta 1507 najdemo še štiri podložnike goriškega gospostva s priimkom Rustja. Vsi našteti verjetno izvirajo iz Ruštov, žal pa dokazov še nimamo. Matičnih knjig iz tistega obdobja ni. Vsekakor sta bila Skrlana Gregor in Štefan Rustja (priimek so zapisali Rusty). Gotovo je bil takrat Skrlan tudi Simon, ki so mu namesto priimka napisali kar Skrlan (Symon Skerlin).
Tu so še Skrlani ali Stomažani: Anton Novak (Thonich Nawackh), Ambrož Beham, Primož Vucelj (Primus Wuzcel), Ivan Perkič, Klemen Bariglas, Gregor Kukovič (Khuckhawicz), Luka Pirjevec (Piriowicz), Janez Jurkič (Jurckhitsch), Tomaž Kubec (Kubecz), Lovrenc Sarko (Lawre Sarckho), Jurij Srebrnič, Jurij Skuber, Luka Golja (Gola), Boštjan Ocvirk (Bastian Oczwirickh), Štefan in Marjan Fafojčič (Steffann Phafolczitsch, Marin Phaffoyczitsch) in Miklavž Bizjak (Miclav Wesziackh).
Kulturni razmah
19. stoletje je pod Čaven prineslo narodno prebujo. Ljudje so gojili kulturo in razvijali gospodarstvo, kljub težavnim politično-gospodarskim razmeram, ki so silile ljudi v izseljevanje. V vasi je leta 1900 delovala Hranilnica in posojilnica. Skupaj s Stomažani so bili zelo dejavni tudi v Slovenskem katoliškem izobraževalnem društvu v Kamnjah. V njegovem okviru sta bila pevski zbor in skupina tamburašev. Pred prvo svetovno vojno so bile v vasi tri trgovine in dve gostilni. »Batejge« so bile: Krnejlovi (Rušti), Žerjavkni (Bajči) in Piskarjevi (Valiči). Slednji so imeli tudi eno od dveh gostiln. V Valičih na Kislem hribu je bila gostilna pri Paliskavih. Tam so imeli tudi sobe s prenočišči. V vas so kot turisti hodili večinoma meščani iz Trsta. Več kot dvestoletna murva pred hišo je bila posebnost, saj so na njej postavili oder za godce. Glasba z murve je bila magnet za obiskovalce, ki so se zelo radi po taktih poskočnic zavrteli na dvorišču pred gostilno.
Zelo stare matične knjige
Skrlani se lahko pohvalijo ne le, da živijo v kraju, ki je bil v slovenskem merilu med prvimi omenjenimi, ampak tudi, da imajo matične knjige med najstarejšimi v Sloveniji. Kamenjska župnija ima namreč matične knjige že od leta 1627 dalje. V maticah so Skrilje prvič omenjene leta 1635, ko sta kot botra zapisana Peter in Doroteja Valič. Zakonca sta bila rojena okoli leta 1610. Prva dokumentirana rojstvo in krst v Skriljah pa sta se zgodila decembra 1636, ko je Martinu Rustji žena Sholastika povila malo Lucijo.
Mnogi Skrlani imajo svoje rodovnike raziskane vse do teh prvih vpisov, ki še zdaleč niso popolni. Največ zaslug za to ima Pavel Peter Bratina, ki je prepisal prvi dve krstni knjigi, da lahko danes veliko lažje iščemo posebne podatke o prvih znanih Skrlanih.
Število ljudi skozi čas
Število prebivalstva v Skriljah se je precej spreminjalo. Če se ne bi izseljevali, bi bilo danes Skrlanov gotovo precej več kot tisoč. Rast so konec 19. stoletja upočasnile selitve v večja mesta in v Ameriko. Glavna vzroka sta bila dva: revščina in pomanjkanje zemlje. Odhajali so mladi in velikokrat najbolj podjetni in pogumni.
Tik pred prvo svetovno vojno je število doseglo rekord, 487 prebivalcev. Potem je prišla vojna, nato fašizem in gospodarska kriza. Čeprav je večina družin imela več kot pet otrok, je število začelo padati. Ljudje so se selili v Trst, Ameriko, Argentino, Avstralijo in kraljevino Jugoslavijo. Svoje je naredila tudi druga svetovna vojna. Po vojni pa so novi časi prinesli nove vrednote in nove razmere. Število otrok in posledično prebivalcev je začelo naglo padati. Izseljevanje je bilo usmerjeno predvsem v mesta, večinoma slovenska, nekaj pa tudi v tujino.
Najnižja in prelomna točka pri številu Skrlanov je bila leta 1991, ko jih je bilo samo 248. Zadnjega četrt stoletja se je trend obrnil v pozitivno smer. Zaradi boljših prometnih povezav, kakovostnejšega življenja in čistejšega okolja je število doseglo 310, kar je toliko kot pred pol stoletja. Tudi razmerje po spolu daje zelo uravnoteženo sliko, saj je moških 158, žensk pa 152. Otrok do štirinajstega leta starosti je 59 (19 odstotkov), kar pomeni, da je skoraj vsak peti Skrlan otrok. To je spodbuden podatek, saj je slovensko povprečje precej nižje: otrok je le 15 odstotkov, v ajdovski občini 16 odstotkov.
1200 ok. 150
1869 448
1880 444
1890 432
1900 456
1910 487
1931 415
1948 381
1953 363
1961 368
1971 309
1981 292
1991 248
2002 257
2011 307
2017 310
7.
|
8.
|
9.
|
10.
|
11.
|
12.
|
Besedilo in fotografije se lahko uporabljajo ob navedbi vira in avtorja. © Tino Mamić, 2018
Fotografije na strani:
Fotografije na strani:
- Škofijski arhiv Koper, Matična knjiga krščenih I (1627-1674), župnija Kamnje, ŠAK Ž Kam MKK 1, foto: Pavel Peter Bratina
- Arhiv župnije Kamnje, Kamnje 52, 5263 Dobravlje, Matična knjiga poročenih IX (1902-1949), KM 9, Pavel Peter Bratina
- Foto: Tino Mamić
- Arhiv Republike Slovenije, Franciscejski kataster, SI AS 179/G/FJ/G202/g, k.o. Skrilje, http://arsq.gov.si/Query/detail.aspx?ID=203310
- Foto: Tino Mamić
- Škofijski arhiv Koper, Matična knjiga poročenih V (1795-1820), župnija Kamnje, ŠAK Ž Kam MKU 5, foto: Pavel Peter Bratina