1.
|
2.
|
3.
|
4.
|
5.
|
6.
|
Prazgodovina
Vipavska dolina je bila vedno na prepihu, saj so skoznjo hodila mnoga ljudstva. Tudi na pobočju Čavna so se ljudje zadrževali že v pradavnini, čeprav konkretnih dokazov v Skriljah in pri Stomažih arheologi še niso našli. Ob plazu Slano blato je bilo veliko prazgodovinsko gradišče z obrambnim okopom, kjer so ljudje živeli že pred prihodom Rimljanov. To je bilo v času mlajše železne dobe pred več kot 2000 leti. Še pol tisočletja pred tem, v času starejše železne dobe, pa so pri Slokarjih zgradili gradišče z dvojnim okopom.
V ljudskem izročilu je ostalo veliko pripovedi in mitov o Čavnu kot gori, polni vode. Ali zlata. Povsem možno je, da so imeli Pravipavci Čaven za svojo sveto goro. Kot jo imajo Vipavci v nekem smislu še danes: Čaven je zelo priljubljen med izletniki, gobarji, planinci in kolesarji. Mit o jezeru v gori, ki se lahko razlije in vse poplavi, je verjetno nastal zaradi plazov. Slano blato je le eden, novejši.
Ena od zgodb ima celo izvor, ki ga lahko iščemo v Svetem pismu ali še prej v Epu o Gilgamešu. Takole gre. Ljudje v dolini postajajo vse bolj hudobni. Ko bo hudobije preveč, se bo Čaven odprl in voda bo odplaknila vse Vipavce iz doline.
Zgodovinar Simon Rutar je domneval (1892), da je nad zaselkom Černigoji (Griže) stalo gradišče, prazgodovinska naselbina. A dokazov za to še niso našli.
V ljudskem izročilu je ostalo veliko pripovedi in mitov o Čavnu kot gori, polni vode. Ali zlata. Povsem možno je, da so imeli Pravipavci Čaven za svojo sveto goro. Kot jo imajo Vipavci v nekem smislu še danes: Čaven je zelo priljubljen med izletniki, gobarji, planinci in kolesarji. Mit o jezeru v gori, ki se lahko razlije in vse poplavi, je verjetno nastal zaradi plazov. Slano blato je le eden, novejši.
Ena od zgodb ima celo izvor, ki ga lahko iščemo v Svetem pismu ali še prej v Epu o Gilgamešu. Takole gre. Ljudje v dolini postajajo vse bolj hudobni. Ko bo hudobije preveč, se bo Čaven odprl in voda bo odplaknila vse Vipavce iz doline.
Zgodovinar Simon Rutar je domneval (1892), da je nad zaselkom Černigoji (Griže) stalo gradišče, prazgodovinska naselbina. A dokazov za to še niso našli.
Antika: podčavenski Rimljani
Imamo pa dokaze civilizacije pod Čavnom v času Rimljanov. Nad Stomažem je namreč tekla rimska cesta, ki ni tako poznana kot glavna cesta sredi doline. Nad Bratini je bila poznoantična utrjena postojanka. V bližini ohranjene rimske ceste, tik ob kolovozni poti, tlakovani s ploščami, so ostanki stavbe velikosti 30 × 5 metrov. Stomažani so kraju rekli Na gradu. Našli so tudi keramični vijček. To je tkalska utež, ki jo je uporabljala neka Prastomažanka. Žal pa je najdba izgubljena!
»To dolino ogradili
so očaki tisočletni:
stari Nanos, sivi Čaven,
Javornik priletni.
Tu ostanemo, kjer zrastli smo
v viharju in vročini,
dokler Bog nas ne pokliče
k lepši domovini!«
Filip Terčelj
Ob vznožju Gradu (Vrhtali) pa so našli lončenino in žgan grob oziroma žaro s pepelom. Žal tudi ta najdba ni ohranjena. To je bil čas pred prihodom Slovanov, med letoma 300 in 600 po Kr.
»To dolino ogradili
so očaki tisočletni:
stari Nanos, sivi Čaven,
Javornik priletni.
Tu ostanemo, kjer zrastli smo
v viharju in vročini,
dokler Bog nas ne pokliče
k lepši domovini!«
Filip Terčelj
Ob vznožju Gradu (Vrhtali) pa so našli lončenino in žgan grob oziroma žaro s pepelom. Žal tudi ta najdba ni ohranjena. To je bil čas pred prihodom Slovanov, med letoma 300 in 600 po Kr.
Stomažani in Skrlani, potomci Rimljanov
Latinsko govoreči staroselci ob prihodu Slovanov v dolino okoli leta 600 po Kr. niso kar izginili. Oziroma bodisi pobegnili bodisi v bojih pomrli. Nekaj staroselcev je ostalo prav na severnih pobočjih Vipavske doline, kar dokazujejo najdbe. Slovani resda niso prišli prav miroljubno, a so se vendarle deloma tudi pomešali s staroselci, ki so govorili latinsko in keltsko (galščino).
Beseda BATAGELJ, ki je danes priimek, nima jasnega izvora, obstaja pa možnost, da gre za predslovansko besedo. To pa pomeni, da obstaja precejšna možnost, da so se latinski prebivalci prav pri Badgjelevih pomešali s slovanskimi prišleki.
Naselbina je v pozni antiki zrasla tudi na Vrhu na Zdeščah. Kasneje so tam zgradili cerkev sv. Marjete s pokopališčem. Sv. Marjeta je zmagovalka nad zmajem, ki simbolizira poganstvo. Tej zavetnici so posvečene najstarejše cerkve na Slovenskem. Prav tam, na Zdeščah, bi morali iskati tudi prve Skrlane. Sedanja cerkev v vasi je bila namreč najprej posvečena sv. Donatu. Šele leta 1839, ko je bila cerkev na Zdeščah že v ruševinah, najdemo prvi dokaz, da so vaščani imenovali kot Marjetino cerkev sedanjo cerkev v vasi.
Beseda BATAGELJ, ki je danes priimek, nima jasnega izvora, obstaja pa možnost, da gre za predslovansko besedo. To pa pomeni, da obstaja precejšna možnost, da so se latinski prebivalci prav pri Badgjelevih pomešali s slovanskimi prišleki.
Naselbina je v pozni antiki zrasla tudi na Vrhu na Zdeščah. Kasneje so tam zgradili cerkev sv. Marjete s pokopališčem. Sv. Marjeta je zmagovalka nad zmajem, ki simbolizira poganstvo. Tej zavetnici so posvečene najstarejše cerkve na Slovenskem. Prav tam, na Zdeščah, bi morali iskati tudi prve Skrlane. Sedanja cerkev v vasi je bila namreč najprej posvečena sv. Donatu. Šele leta 1839, ko je bila cerkev na Zdeščah že v ruševinah, najdemo prvi dokaz, da so vaščani imenovali kot Marjetino cerkev sedanjo cerkev v vasi.
Prvi vipavski kristjani
Krščanstvo na Vipavskem se je ohranilo med staroselci. Koliko se je po asimilaciji preneslo na slovansko večino, ni povsem jasno. Zibelka krščanstva v dolini, naselje ob cerkvi na Školju nad Vrtovinom, s koncem rimskega cesarstva ni povsem ugasnila. Med Slovence se je sicer krščanstvo širilo iz bližnjega Ogleja. Misijonarji so bili benediktinci, ki so širili češčenje sv. Martina. Mogoče je že takrat nastala tudi cerkev sv. Martina na severu vasi Kamnje.
Zgodovinar Pavel Plesničar omenja ustno izročilo iz Sanabora, da naj bi tjakaj kristjani iz Šempasa in Črnič nosili pokopavat mrliče. Hodili naj bi preko Čavna in Šturske gore, ker so se tako izognili poganski (slovanski) Ajdovščini in glavni cesti po dolini.
Najstarejši dokaz za krščanstvo med Slovenci na Vipavskem najdemo v Čedadu. Tam je ohranjen vpis romarice Bratine, ko je okoli leta 900 prišla na božjo pot v Štivan ob izlivu Timave. Duhoven, benediktinec, je njeno ime vpisal na rob evangelija. Bratina je staroslovansko žensko ime, iz katerega je nastalo ime zaselka Bratini, pa tudi priimek Bratina. Ime najdemo zapisano kot BRAZENA v Štivanskem rokopisu oziroma v Čedajskem evangeliju. Ta starodavna prva omemba imena Bratina je nekaj posebnega, saj je zapisanih slovenskih besed v tistem času zelo malo. Zapis je za celo stoletje starejši celo od Brižinskih spomenikov, najstarejšega ohranjenega slovenskega besedila. V istem rokopisu najdemo tudi moškega z imenom Črnigoj. Tudi to je bil mogoče stomaški romar, saj sta pri Stomažih nastala priimek in zaselek Črnigoj(i). Ker pa v nasprotju z Bratini nismo prepričani, da vsi priimki Črnigoj izvirajo od Stomažev, je to domneva, ki jo bo treba še dokazati.
Verjetno so Stomažani v začetku hodili tudi v Batuje, kjer so našli ostanke predromanske starokrščanske cerkve sv. Jurija.
Zgodovinar Pavel Plesničar omenja ustno izročilo iz Sanabora, da naj bi tjakaj kristjani iz Šempasa in Črnič nosili pokopavat mrliče. Hodili naj bi preko Čavna in Šturske gore, ker so se tako izognili poganski (slovanski) Ajdovščini in glavni cesti po dolini.
Najstarejši dokaz za krščanstvo med Slovenci na Vipavskem najdemo v Čedadu. Tam je ohranjen vpis romarice Bratine, ko je okoli leta 900 prišla na božjo pot v Štivan ob izlivu Timave. Duhoven, benediktinec, je njeno ime vpisal na rob evangelija. Bratina je staroslovansko žensko ime, iz katerega je nastalo ime zaselka Bratini, pa tudi priimek Bratina. Ime najdemo zapisano kot BRAZENA v Štivanskem rokopisu oziroma v Čedajskem evangeliju. Ta starodavna prva omemba imena Bratina je nekaj posebnega, saj je zapisanih slovenskih besed v tistem času zelo malo. Zapis je za celo stoletje starejši celo od Brižinskih spomenikov, najstarejšega ohranjenega slovenskega besedila. V istem rokopisu najdemo tudi moškega z imenom Črnigoj. Tudi to je bil mogoče stomaški romar, saj sta pri Stomažih nastala priimek in zaselek Črnigoj(i). Ker pa v nasprotju z Bratini nismo prepričani, da vsi priimki Črnigoj izvirajo od Stomažev, je to domneva, ki jo bo treba še dokazati.
Verjetno so Stomažani v začetku hodili tudi v Batuje, kjer so našli ostanke predromanske starokrščanske cerkve sv. Jurija.
1.
|
2.
|
3.
|
4.
|
5.
|
6.
|
Besedilo in fotografije se lahko uporabljajo ob navedbi vira in avtorja. © Tino Mamić, 2018
Fotografije na strani:
Fotografije na strani:
- Istituto Pio Paschini, Evangeliarium Foroiuliense, Čedad / Cividale del Friuli, Museo Archeologico Nazionale, codex CXXXVIII, www.librideipatriarchi.it/evangeliario-forogiuliese-2
- Državni arhiv Gorica / Archivio di Stato Gorizia, Via dell'Ospitale 2a, Gorica / Gorizia, Jožefinski kataster, št. 214, foto: Tino Mamić
- Arhiv Republike Slovenije, Dosje Albin Bratina, SI AS 1829/944, foto: Tino Mamić
- Foto: Tino Mamić
- Državni arhiv Trst / Archivio di Stato di Trieste, Franciscejski kataster, www.archiviodistatotrieste.it/AriannaWeb/main.htm?eads=*#33688_archivio
- Škofijski arhiv Koper, Matična knjiga poročenih III (1742-1789), župnija Kamnje, ŠAK Ž Kam MKP 3, foto: Tino Mamić