Vedno sem bil ponosen na svoje rodove izpod Čavna. Ob pisanju knjige pa se je moj ponos še povečal, saj je dediščina ljudi in vasi pod Čavnom izjemno bogata. O vaseh doslej ni izšla še nobena samostojna knjiga, razen dragocene knjižice Skrilje in Skrlani (1998). Posebno o Stomažih pa je bilo tudi v strokovni literaturi zelo malo napisanega.
Knjiga je nastala v okviru participativnega proračuna Občine Ajdovščina, ki je del svojega denarja porabila tako, da so o namenu odločali krajani na referendumu (2016). Zanimivo in spodbudno je, da so glasovalno pravico imeli že vsi krajani, ki so dopolnili 15 let. Na glasovanju so izbrali tudi projekt Turistično-zgodovinski vodnik Stomaž in Skrilje.
Vodnik je sad večletnega brskanja po tujih in domačih arhivih. Precej so našli ugledni slovenski zgodovinarji v srednjeveških listinah v okoliških arhivih in obe vasi »postarali« za nekaj let. Vasi sta bili namreč prvič omenjeni prej, kot je bilo doslej znano.
Največ podatkov, ki so objavljeni v knjigi, hrani Škofijski arhiv Koper (ŠAK), kamor so nedavno preselili večino gradiva župnijskih arhivov iz Kamenj in od Stomažev. Sam zgodovino vasi proučujem že več kot dvajset let. V knjigi je poudarek na osebni, družinski in krajevni zgodovini. O politični zgodovini, ki se dogaja v velikih mestih, je namreč napisanega že veliko. Naša lastna in lokalna zgodovina pa je tista, o kateri ne vemo dosti.
Namen knjige je Stomažanom in Skrlanom, pa tudi vsem Slovencem, pokazati, kaj se je v preteklosti dogajalo pod Čavnom. Kaj so počeli naši predniki. Kdaj so se naselili v obeh vaseh. Kaj so počeli znameniti ljudje, rojeni pod Čavnom. Vsega tega sploh ni malo. Gradiva je toliko, da bi naredili več knjig. Zato se je bilo seveda treba omejiti na starejša in najbolj neraziskana obdobja. Zadnji dve stoletji pa bi si samo zaradi bogatega ustnega izročila zaslužili posebno knjigo. Posebej boleče je obdobje druge svetovne vojne, ko so padle mnoge nedolžne stomaške in skrivske žrtve pod okupatorsko, pa tudi slovensko roko.
Upamo si pomisliti, da bo pričujoča knjiga koga spodbudila, da pobrska po kašči. Tako se bo gotovo našel še kakšen star dokument. Sam sem nekoč našel seznam plačnikov za stomaški turn (zvonik), ki se v župnijskem arhivu ni ohranil. Prepričan sem, da je po domovih skritega še veliko pomembnega in zanimivega gradiva.
V okviru pisanja knjige smo nekaj starih pisem, fotografij, dokumentov in zapiskov preslikali in jih tako ohranili za prihodnje rodove tudi v elektronski obliki. A delo bo treba nadaljevati. Če ima kdo doma kaj zanimivega, naj se kar obrne na avtorja (tino.mamic@gmail.com).
Hvala vsem, ki so z dostopnostjo arhivov omogočili nastanek knjige. Tu gre v največji meri za duhovnike, ki že stoletja skrbno hranijo stomaško in skrivsko pisno dediščino. Škofijski arhiv Koper, kjer je o naših prednikih največ gradiva na enem mestu, nam je dovolil vpogled v gradivo in brezplačno objavo posnetkov. Isto velja za župnijska arhiva Stomaž in Kamnje. Iskrena hvala. Imena vseh arhivov, ki smo jih pregledali, so našteta na koncu knjige. Hvala tudi predstavnikom občine, ki so bili zelo hitri in spretni pri dogovarjanju o tehničnih podrobnostih. Hvala vsem vaščanom, ki so prispevali svoj delček v tem knjižnem mozaiku. In seveda hvala mojim domačim, posebej soprogi, ki je precej naredila, da je knjiga uzrla luč sveta.
Čeprav večina sodobne literature prebivalce Skrilj imenuje Skriljane, se v tej knjigi držimo izvorne ljudske izreke. Torej: Skrlani in skrivski. Čeprav sodobna literatura Stomaž imenuje v moški edninski obliki (Stomaž, v Stomaž, iz Stomaža), se držimo izvorne uporabe. Torej: Stomaž, pri Stomažih, prihajamo k Stomažem, odhajamo od Stomažev.
Na koncu še opravičilo. Res je, v založništvu velja pravilo, da nobena knjiga ni brez napake. A vendar bi se rad vnaprej opravičil ljudem, ki bodo našli kako pomanjkljivost ali napako, saj ni bilo ničesar napak narejenega zanalašč. Navsezadnje je knjiga nastajala predvsem v arhivih in veliko manj med domačini. Gotovo kak pomemben podatek manjka.
In ravno zato zgodovino spet in spet preverjamo, revidiramo in dopolnjujemo. Zato je celotna knjiga objavljena tudi na internetu, na portalu www.tinomamic.eu, kjer bo doživljala nove spremembe in dopolnitve.
Tino Mamić
Knjiga je nastala v okviru participativnega proračuna Občine Ajdovščina, ki je del svojega denarja porabila tako, da so o namenu odločali krajani na referendumu (2016). Zanimivo in spodbudno je, da so glasovalno pravico imeli že vsi krajani, ki so dopolnili 15 let. Na glasovanju so izbrali tudi projekt Turistično-zgodovinski vodnik Stomaž in Skrilje.
Vodnik je sad večletnega brskanja po tujih in domačih arhivih. Precej so našli ugledni slovenski zgodovinarji v srednjeveških listinah v okoliških arhivih in obe vasi »postarali« za nekaj let. Vasi sta bili namreč prvič omenjeni prej, kot je bilo doslej znano.
Največ podatkov, ki so objavljeni v knjigi, hrani Škofijski arhiv Koper (ŠAK), kamor so nedavno preselili večino gradiva župnijskih arhivov iz Kamenj in od Stomažev. Sam zgodovino vasi proučujem že več kot dvajset let. V knjigi je poudarek na osebni, družinski in krajevni zgodovini. O politični zgodovini, ki se dogaja v velikih mestih, je namreč napisanega že veliko. Naša lastna in lokalna zgodovina pa je tista, o kateri ne vemo dosti.
Namen knjige je Stomažanom in Skrlanom, pa tudi vsem Slovencem, pokazati, kaj se je v preteklosti dogajalo pod Čavnom. Kaj so počeli naši predniki. Kdaj so se naselili v obeh vaseh. Kaj so počeli znameniti ljudje, rojeni pod Čavnom. Vsega tega sploh ni malo. Gradiva je toliko, da bi naredili več knjig. Zato se je bilo seveda treba omejiti na starejša in najbolj neraziskana obdobja. Zadnji dve stoletji pa bi si samo zaradi bogatega ustnega izročila zaslužili posebno knjigo. Posebej boleče je obdobje druge svetovne vojne, ko so padle mnoge nedolžne stomaške in skrivske žrtve pod okupatorsko, pa tudi slovensko roko.
Upamo si pomisliti, da bo pričujoča knjiga koga spodbudila, da pobrska po kašči. Tako se bo gotovo našel še kakšen star dokument. Sam sem nekoč našel seznam plačnikov za stomaški turn (zvonik), ki se v župnijskem arhivu ni ohranil. Prepričan sem, da je po domovih skritega še veliko pomembnega in zanimivega gradiva.
V okviru pisanja knjige smo nekaj starih pisem, fotografij, dokumentov in zapiskov preslikali in jih tako ohranili za prihodnje rodove tudi v elektronski obliki. A delo bo treba nadaljevati. Če ima kdo doma kaj zanimivega, naj se kar obrne na avtorja (tino.mamic@gmail.com).
Hvala vsem, ki so z dostopnostjo arhivov omogočili nastanek knjige. Tu gre v največji meri za duhovnike, ki že stoletja skrbno hranijo stomaško in skrivsko pisno dediščino. Škofijski arhiv Koper, kjer je o naših prednikih največ gradiva na enem mestu, nam je dovolil vpogled v gradivo in brezplačno objavo posnetkov. Isto velja za župnijska arhiva Stomaž in Kamnje. Iskrena hvala. Imena vseh arhivov, ki smo jih pregledali, so našteta na koncu knjige. Hvala tudi predstavnikom občine, ki so bili zelo hitri in spretni pri dogovarjanju o tehničnih podrobnostih. Hvala vsem vaščanom, ki so prispevali svoj delček v tem knjižnem mozaiku. In seveda hvala mojim domačim, posebej soprogi, ki je precej naredila, da je knjiga uzrla luč sveta.
Čeprav večina sodobne literature prebivalce Skrilj imenuje Skriljane, se v tej knjigi držimo izvorne ljudske izreke. Torej: Skrlani in skrivski. Čeprav sodobna literatura Stomaž imenuje v moški edninski obliki (Stomaž, v Stomaž, iz Stomaža), se držimo izvorne uporabe. Torej: Stomaž, pri Stomažih, prihajamo k Stomažem, odhajamo od Stomažev.
Na koncu še opravičilo. Res je, v založništvu velja pravilo, da nobena knjiga ni brez napake. A vendar bi se rad vnaprej opravičil ljudem, ki bodo našli kako pomanjkljivost ali napako, saj ni bilo ničesar napak narejenega zanalašč. Navsezadnje je knjiga nastajala predvsem v arhivih in veliko manj med domačini. Gotovo kak pomemben podatek manjka.
In ravno zato zgodovino spet in spet preverjamo, revidiramo in dopolnjujemo. Zato je celotna knjiga objavljena tudi na internetu, na portalu www.tinomamic.eu, kjer bo doživljala nove spremembe in dopolnitve.
Tino Mamić
Stomaž |
Skrilje
|
Besedilo in fotografije se lahko uporabljajo ob navedbi vira in avtorja. © Tino Mamić, 2018
Fotografije na strani:
Foto: Tino Mamić
Fotografije na strani:
Foto: Tino Mamić